Vsakdanje življenje otrok v času epidemije novega koronavirusa (ŠTUDIJA)

Epidemija novega koronavirusa je radikalno in z neverjetno hitrostjo spremenila naša življenja. Otroci so skupina prebivalstva, ki so v povprečju manj od drugih starostnih skupin izpostavljeni bolezni COVID-19. To pa še ne pomeni, da niso zaradi epidemije postali bolj ranljivi. Epidemija novega koronavirusa je lahko na otroke oz. na njihovo ranljivost vplivala na različne načine. - V prvi vrsti lahko govorimo o psihološki obremenitvi, ki se kaže v strahu pred doslej neznano situacijo, strahu pred tem, da bi zboleli njihovi bližnji. - V drugi vrsti gre za povečanje negotovosti in povečano možnost, da bodo njihovi bližnji izgubili zaposlitev, kar bi jih lahko potisnilo v pomanjkanje in revščino. - V tretji vrsti govorimo o ukrepih, ki so končali ustaljeni tok vsakdanjega življenja otrok in njihovih družin, omejili nekatere svoboščine in korenito posegli v načrtovanje prihodnosti.

Podatkov o tem, kako doživljajo epidemijo in ukrepe za njeno zajezitev, ni veliko. Pri sodobnem raziskovanju vsakdanjega življenja otrok je pomembno, da informacije pridobimo neposredno od otrok. Le na podlagi takšnih podatkov lahko resnično stopimo v otroški svet, spoznamo njihove strahove in doživljanje epidemije ter posledično oblikujemo nadaljnje ukrepe tako znotraj protikoronske zakonodaje, kot tudi širših družinske, socialne, kulturne in izobraževalne politike.

Da bi pridobili tovrstne podatke, smo v letu 2020 izvedli raziskavo, ki je imela za cilj pridobiti relevantne, zanesljive in otrokocentrične podatke o: 1. blaginji otrok med prvim valom epidemije COVID-19 v Sloveniji in sicer na naslednjih področjih: - duševno zdravje, - izobraževanje, - revščina, - uporaba IKT tehnologije, - prosti čas, - družinski in vrstniški odnosi, - zdravi življenjski slog itd.,

1. informiranost otrok o epidemiji in
2. stališčih otrok do ukrepov države.

Raziskava se torej dotika širokega spektra izkustvenega sveta otrok, v prvih dveh točkah koncepta blaginje otrok (v posebnem poglavju analiziramo področji šolanja in prostega časa, saj menimo, da sta med epidemijo doživela najbolj radikalne spremembe), v drugih dveh točkah pa o informiranosti o epidemiji, ki naj bi otrokom olajšala življenje med zaprtjem, in stališč do ukrepov države, ki naj bi zajezili širjenje virusa.