Strukturna diskriminacija kot ovira pri doseganju cilja dostojnega življenja za vse (ŠTUDIJA)

Ključni sklopi raziskovalnih dejavnosti so bili družboslovna študija, študija s pravno analizo ter pregled in analiza izdelkov Zagovornika v obdobju od leta 2016 do vključno leta 2021.

Raziskovalci Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki so pripravili družboslovno študijo, so se osredotočili na širši družbeni položaj posameznikov, ki jih diskriminacija posebej ogroža. V okviru družboslovne študije so pripravili tudi osnutek osveščevalne akcije.

Raziskovalci so opozorili, da se pri sociološkem raziskovanju strukturne diskriminacije soočajo s težavami zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih zbirk podatkov. Priporočili so nadaljnje raziskovanje položaja in uresničevanja pravic naslednjih skupin:

odrasli z oviranostmi v socialnem varstvu, na področju zaposlovanja in trga dela; stari ljudje v domski oskrbi, njihovo zagovorništvo in participacija; otroci in mladostniki z ovirami na področju socialnega varstva in šolanja; družine na področju trga dela in stanovanjske politike; ženske na področju trga dela in glede nadlegovanja kot oblike diskriminacije; LGBTIQ ljudje glede pravnega priznanja spola in dostopnosti do zdravstva ter posegov v zdravstvu, brezdomnosti mladih itn.

Raziskovalci Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so izvedli študijo s pravno analizo, ugotavljajo, da strukturna diskriminacija ni pravno opredeljen pojem, ne v mednarodnem pravu in ne v pravu EU ali v domači zakonodaji. Sistem varovanja človekovih pravic je namreč osredotočen predvsem na varstvo pravic posameznikov, na varstvo skupin pa le v omejenem obsegu. Mednarodna politična, pogodbena in sodna telesa večinoma ne opredelijo pojma strukturne diskriminacije oziroma ga redko uporabljajo. Nekateri organi v EU so sprejeli lastno definicijo tega pojma.

Zaključne ugotovitve raziskave so bile, da se v zadnjem času izraz strukturna diskriminacija uporablja predvsem v poročilih z ugotovitvami o diskriminatornih ravnanjih v času epidemije covida-19. Nanaša se na področja dostopa do izobraževanja za otroke, neenakosti med spoloma, dostopa do zdravstvenega varstva in predvsem do cepiv, zaposlovanja ter na strukturno diskriminacijo starejših, beguncev in migrantov, žensk in deklet, oseb z invalidnostjo, otrok ter LGBTIQ ljudi.