Strategija ogrevanja in hlajenja v Sloveniji do leta 2050 in akcijski načrt do leta 2030

Ogrevanje in hlajenje (OH) v Sloveniji obsegata skoraj 40 % končne rabe energije (delež OVE je 33 %) in 25 % skupnih emisij TGP – ob teh podatkih se zavedamo nujnosti pospešenega razogljičenja. Ključni namen strategije ogrevanja in hlajenja (SOH) je podati jasne usmeritve in cilje za prihodnji trajnostni razvoj ter doseganje podnebne nevtralnosti sektorja OH do leta 2050 s čim več pozitivnimi družbenimi in okoljskimi učinki, ohranjanjem visoke stopnje konkurenčnosti podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva ter z upoštevanjem načel podnebne pravičnosti na vključujoč način. Razvojna vizija sektorja OH sta učinkovito, podnebno nevtralno, zanesljivo, cenovno dostopno ter čisto OH. SOH daje prednost energetski učinkovitosti ter spodbuja usmerjanje v tehnologije in rešitve OH, ki (1) so učinkovite, kar zmanjšuje povpraševanje po (primarni) energiji, (2) ne uporabljajo fosilnih virov, temveč omogočajo uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih virov in (3) povečujejo stopnjo prilagodljivosti oziroma prožnosti vseh energetskih sistemov in njihovo učinkovito povezovanje z drugimi energetskimi sektorji. Slovenija lahko najpozneje do leta 2040 postane samooskrbna pri ogrevanju stavb z opustitvijo fosilnih virov, s katerimi danes neposredno zagotavljamo tretjino potreb po koristni toploti (predvsem z EL-KO in zemeljskim plinom, kjer smo 100-% uvozno odvisni), kar bo bistveno povečalo zanesljivost in varnost oskrbe s toploto. Splošne usmeritve SOH glede prednostne rabe energijskih virov in energentov za OH so: i. Energetska učinkovitost na prvem mestu: prednostno povečevanje učinkovitosti stavb, procesov in tehnologij OH ter prek tega zmanjševanje potreb po OH in rabe energije za OH. ii. Energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (DOH) v urbanih in gosto poseljenih območjih iii. Nefosilni viri OH: vsi drugi OVE in nizkoogljični viri, vključno z obnovljivimi plini (biometan, H2 in drugi). Lesna biomasa (LB) kot primarni vir ogrevanja stavb ni dovoljena na gosto poseljenih območjih zaradi zagotavljanja visoke kakovosti zraka. iv. Nadomeščanje fosilnih goriv z direktno rabo električne energije – direktna raba električne energije je dovoljena le za industrijske in druge procese, kjer ni drugih bolj učinkovitih alternativ.