Razvoj MetODologije za oceno potEncialnih poRušnih mehaNIzmov in izdelava ocen kondicijskega Stanja vodnogospodarskih prEgraDnih objektov (MODERNISED) - študija

V Sloveniji je trenutno registriranih 71 objektov za zadrževanje vode, za katere velja poseben režim obratovanja in varnosti, od tega jih 43 izpolnjuje kriterije velikih pregrad. Najstarejše pregrade v našem prostoru so klavže (Belčne Klavže, Putrihove Klavže in Ovčjaške Klavže). So del tehnične zgodovine idrijskega rudnika živega srebra in so vpisane na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Moderna doba gradnje pregrad v Sloveniji se je začela po letu 1910. Pregrade kot del kritične infrastrukture predstavljajo kompleksen sistem, ki vključuje specifična sistemska tveganja in negotovosti. Sektor varnosti pregrad združuje širok spekter znanj, veščin, industrijskih in tehničnih aplikacij ter strokovnih in znanstvenih praks. Poleg tega je močno povezan z drugimi sektorji kritične infrastrukture, kot so sistemi zaščite pred poplavami in upravljanja voda, oskrba s pitno vodo, proizvodnja električne energije ter namakalni sistemi. Na varnost pregrad vplivajo tudi geopolitični dejavniki, kar dodatno povečuje kompleksnost upravljanja (Escuder-Bueno et al., 2018). Pojem varnosti pregrad danes razumemo bistveno širše kot v času, ko so bili ti objekti načrtovani in zgrajeni (Contreras, 2023). Konceptualni okvir sodobnega programa varnosti pregrad temelji na treh ključnih elementih: • vzdrževanje in obratovanje, • spremljanje kondicijskega stanja objekta, vključno z meritvami in opazovanji, • načrt ukrepanja v izrednih razmerah. Med temeljnimi gradniki tega sistema je identifikacija porušnih mehanizmov, saj omogoča pregledno in sistematično oceno tveganj ter pripravo ustreznih ukrepov (World Bank, 2021). Poleg tehničnih izboljšav ta pristop prispeva k razvoju novih procesov in politik, krepitvi obstoječih praks, izobraževanju kadra ter večji informiranosti deležnikov. Glavni razlogi za pripravo tega dokumenta in razvoj metodologije za opis porušnih mehanizmov so: • zagotovitev enotnega razumevanja procesov, ključnih za obratovalno varnost pregrad, • prenos znanja in izkušenj med strokovnjaki, • pomembnost sistematičnega dokumentiranja, • zagotavljanje kakovostnih vhodnih podatkov za napredne analize z uporabo sodobnih orodij, • uvedba modernega in trajnostnega pristopa k upravljanju pregrad v Sloveniji.