Primerjalna analiza dobrih praks za dvig rodnosti v mednarodni perspektivi (ŠTUDIJA)

Namen poročila je identificirati primere dobrih praks, ki naj bi imele pomembno vlogo pri spodbujanju ljudi za odločanje za otroke. Osrednje raziskovalno vprašanje se torej glasi: katere primere dobrih praks naj država spodbuja, promovira in oblikuje, da bi se lahko v prihodnosti nadejala višjih stopenj rodnosti (na makro ravni) in da bi se posameznice in posamezniki lažje odločali za otroke in za večje število otrok (na mikro ravni)?

Naloga je razdeljena na pet poglavij. Uvodnemu poglavju sledi pregled teorij, ki razlagajo odnos med stopnjami rodnosti, rodnostnimi preferencami in namerami ter drugimi neodvisnimi spremenljivkami. Pregled teorij je pomemben, saj odgovarja na vprašanja o motivacijah posameznic in posameznikov pri odločanju za otroke, o dejavnikih, ki bi torej tudi v Sloveniji lahko vplivali na rodnostne namere. Sledi poglavje o družinski politiki v Sloveniji. To podrobno predstavi odnos med razvojem družinske politike od osamosvojitve do danes in stopnjami rodnosti. Predstavljene so najpomembnejše značilnosti slovenske družinske politike in njene spremembe skozi čas. Sledi analitično poglavje, ki ima za cilj preveriti hipoteze, ki smo jih opredelili na podlagi ugotovitev poglavja o teorijah rodnosti. To je ključno poglavje, saj omogoča identifikacijo dejavnikov, ki vplivajo na rodnostne namere v Sloveniji. V njem uporabljamo podatke mednarodne raziskave Generations & Gender Programme (GGP). GGP je ena izmed najpomembnejših raziskav, ki, poleg drugih področij, velik poudarek namenja tudi rodnostnim nameram a podlagi ugotovitev in zaključkov tega analitičnega poglavja v predzadnjem poglavju izpeljemo kriterije, ki bi morali biti upoštevani pri izboru in uvajanju primerov dobrih praks v slovenski kontekst. Sledi izbor in kratek pregled primerov dobrih praks, ki so skladne z opredeljenimi kriteriji in imajo zaradi tega potencial, da pozitivno vplivajo na rodnostne namere in posledično dvig stopenj rodnosti. Pri tem je naš cilj pokazati na področja družinske politike, ki bi jih lahko opredelili kot t. i. sive lise, kjer bi lahko družinsko politiko v Sloveniji izboljšali. Sledi zaključno poglavje, kjer podajamo odgovore na raziskovalno vprašanje, interpretacijo nekaterih ključnih ugotovitev in kritično refleksijo njihovega pomena za nadaljnji razvoj družinske politike v Sloveniji in njen vpliv na rodnost.