Energetska prenova stavb: Učinkovitost in skladnost z zakonodajnimi zahtevami (ŠTUDIJA)

V poročilu smo analizirali energetsko učinkovitost stavb na vzorcu 163 prenovitvenih projektov, pri čemer smo primerjali U-vrednosti in tehnične sisteme v skladu s pravilnikoma PURES 2010 in PURES 2022. Cilj analize je bil oceniti skladnost prenovitvenih projektov z aktualnimi zakonodajnimi zahtevami in ugotoviti napredek, ki ga omogočajo posodobljeni standardi. Analiza je pokazala, da številne U-vrednosti še vedno ne dosegajo zdajšnjih zahtev, medtem ko so ogrevalni sistemi pretežno skladni s pričakovanji glede uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Ugotovljeno je bilo, da so projekti, ki vključujejo sisteme prezračevanja, redki, sončne elektrarne pa takrat še niso bile obsežno v uporabi. Posebno pozornost smo posvetili primerjavi pravilnikov PURES 2010 in PURES 2022, pri čemer smo analizirali ne samo strožje zahteve za U-vrednosti, ampak tudi višje ravni energijske učinkovitosti ter naprednejše računske metode. PURES 2022 uvaja dinamične simulacijske metode za energijsko zahtevne stavbe, kar omogoča natančnejše ocenjevanje energetske učinkovitosti in boljše odražanje realnih pogojev. Za pet izbranih stavb smo izvedli poglobljeno primerjavo rezultatov, pridobljenih z uporabo stacionarne mesečne metode in dinamičnih simulacij. Rezultati so pokazali, da dinamična simulacijska metoda omogoča natančnejše ocene energijske porabe, pri čemer so bila povprečna odstopanja med 15 in 37 %. Poročilo poudarja potrebo po nadaljnjem izboljšanju energetske učinkovitosti stavb, zlasti pri nadgradnji ovojev stavb, vključevanju sodobnih prezračevalnih tehnologij in uporabi obnovljivih virov energije. Čeprav prenovitveni projekti prispevajo k zmanjševanju emisij in večji energijski učinkovitosti, številni še vedno ne dosegajo standardov za skoraj nič-energijske stavbe (sNES) in stavbe brez emisij (ZEB), ki so predvidene do leta 2050. Zaključujemo, da bi celostni pristop k prenovi stavb, širša uporaba naprednih simulacijskih metod in tesnejše usklajevanje zakonodaje, projektnih rešitev in sodobnih tehnologij omogočili učinkovitejši napredek v dobro dolgoročnih energetskih in okoljskih ciljev.