Analiza sistema zelene logistike v Republiki Sloveniji – državna raven (ŠTUDIJA)

Z izzivi ozelenitve logistike se države članice in nekdanje države članice Evropske unije različno spopadajo. Analiza sistema zelene logistike v Republiki Sloveniji na državnem nivoju v okviru projekta LIFE17 IPC/SI/000007 – LIFE IP CARE4CLIMATE podakcije C3.3 Zelena logistika obravnava sistemsko ureditev naslovljene teme na državni ravni, povzete so bistvene državne študije na temo prevoza tovora ter zbrani in analizirani relevantni okoljski in prometni podatki za območje države. Cilj naloge je ugotoviti stanje prevoza tovora ter prepoznati glavne cilje in ukrepe, pomembne za področje zelene logistike, ki se oziroma se bodo v prihodnje izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Analiza je izvedena tudi z namenom ustvariti podatkovno zbirko informacij, ukrepov za možnost primerjave z ukrepi področja zelene logistike, ki se izvajajo v drugih, izbranih evropskih državah in so predstavljeni v drugem dokumentu. Republika Slovenija s svojo sistemsko ureditvijo področij, ki so neposredno povezana z zeleno logistiko, sledi direktivam in predpisom Evropske unije ter zavezam, ki iz njih izhajajo. Sprejela je nekatere ključne strateške dokumente razvoja prometa, ki si ciljno prizadevajo za zmanjšanje obremenitve okolja z onesnaževali in dvig kakovosti bivanja. Nekateri dokumenti načrtujejo ukrepe do leta 2020, kar pomeni njihovo novelacijo oziroma sprejetje novih, verjetno z ambicioznejšimi cilji in ukrepi. Na podlagi strateških odločitev je predvidenih več ukrepov za razvoj zelene logistike. Glavni poudarek (tudi finančni) je na ukrepih posodabljanja železniške infrastrukture, sledijo ukrepi energetske učinkovitosti vozil in razvoja trga alternativnih goriv v prometu, cenovne politike (cestnine, davki, trošarine, subvencije) in upravljanja mestne logistike. Na splošno so predvideni tako ukrepi spodbujanja (posodabljanje železniške infrastrukture, posodobitev voznega parka, subvencije) kot tudi obremenjevalni ukrepi (omejevanje, višanje cestnin). Posodabljanje železniške infrastrukture se je že začelo, bistveni ukrepi cenovne politike pa se (še) ne izvajajo. Ukrepov za zmanjšanje obsega prepeljanega tovora ali racionalizacijo kilometrov prepeljanega tovora država za zdaj ne načrtuje. V okviru upravljanja mestne logistike se pripravljajo smernice za izdelavo strategij njenega upravljanja. V zasebnem sektorju se je v zadnjih letih zgradilo kar nekaj logističnih centrov. Skladiščnih zmogljivosti oziroma zemljišč ustrezne namenske rabe za skladiščenje (in konsolidiranje) nam primanjkuje, zato bi morala biti Slovenija zelo aktivna pri načrtovanju oziroma ščitenju zemljišč ustrezne rabe za to dejavnost. Podjetja menijo, da bi več uporabljala železniški prevoz, če bi bil bolj zanesljiv in cenejši. Gradnjo industrijskih tirov, ki so v zasebni lasti, država ne subvencionira, le regulira jih zaradi zagotavljanja varnosti prometa. Velik izziv je prevoz tovora za potrebe gradbenega sektorja na drugačen, bolj trajnosten način, saj ta tovor obsega približno polovico blaga, prepeljanega v notranjem cestnem prometu.